PSIHOANALITIČNA PSIHOTERAPIJA

Psihoanalitična psihoterapija poteka najmanj enkrat na teden, po eno terapevtsko uro. Lahko poteka večkrat na teden, lahko tudi vsak dan.

Termin lahko odpoveš po dogovoru oziroma najkasneje en dan prej zaradi tehtnih razlogov, kot je npr. bolezen, drugače plačaš, kot da si bil/a tu. Kdaj bom odšla na dopust povem vedno vnaprej.

Najina srečanja tako po dogovoru potekajo vsak teden, ne glede na vreme in v vseh letnih časih. Vedno ob isti uri, na istem naslovu, v isti sobi, na istih foteljih oziroma po izbiri na kavču. Glede fotelja oziroma kavča se sicer lahko odločiš ali boš med terapijo sedel/a ali ležal/a. Za prvih nekaj terapevtskih ur pa predlagam sedenje, ker ti bom zastavila določena vprašanja, da o tebi in tvojih bližnjih zberem nekaj začetnih informacij.

Potem bova začela/i s psihoterapijo. Prisluhnila ti bom ne glede na to, kaj boš želel/a povedati. Tukaj ne bo cenzure, lahko boš govoril/a o čemerkoli.  Včasih boš govoril/a o svojih težavah, tegobah, problemih, o svojih fantazijah, mislih, preganjavicah, predpostavljanjih, včasih o čem popolnoma drugem. Govoriš lahko o komurkoli in čemerkoli in veliko večino časa boš govoril/a ti. Ravno tako pomembna oziroma dobrodošla je tudi tišina. Lahko sva celo terapevtsko srečanje v tišini, če boš tako želel/a.

V tej terapevtski sobi bo prostor za tvoj jok, tvoje kričanje, tvoj smeh, tvojo grozo, tvoj strah, tvoj bes, tvoje občutke ljubezni, tvojo radost, za tvoje žalovanje, za tvoje: karkoli. In jaz bom takrat vedno ob tebi.

Neobsojajoče bom sedela na svojem fotelju in te poslušala, se s teboj pogovarjala. Zate bom tam, pozorna na to, kaj govoriš, kaj izražaš. Poskušala te bom razumeti. Nikoli ne bom o ničemer predpostavljala, brez da bi preverila, če te prav razumem. Pomagala ti bom, da boš v stiku sam/a s seboj in s svojimi občutki. Ti narekuješ tempo in vsebino terapije, jaz pa ti bom pomagala pri iskanju, raziskovanju in predelovanju pomembne vsebine. Vse kar čutiš in misliš v določenem trenutku je takrat zate resnično in umestno, zame pa sprejemljivo in vzeto v zakup.

Name lahko gledaš kot na nekakšnega starša, ki ga nikoli nisi imel/a. Na starša, ki bo dovolj empatičen in sočuten, dovolj ljubeč in topel, dovolj sprejemajoč, dovolj odločen in strog ter vedno odkrit in iskren, a nikoli popoln.

Vse kar bo izgovorjeno ali pa se bo dogodilo v terapevtskem procesu, v terapevtski sobi, bo ostalo tu. Imaš moje strogo zaupanje. Razen v skrajnih primerih, o katerih se bova domenila/i na začetku terapevtskega procesa.

Ne bodi neučakan/a. Vse se bo zgodilo ob svojem času. Psihoterapija je dolg, težak proces, ki je velikokrat boleč in na trenutke neznosen. Je naporno psihično delo, polno odporov. Ampak hkrati tudi zelo osvobajajoče, plodovito delo na sebi, polno čudovitih korenitih sprememb.

To je neizogiben, pravzaprav ključen del vsake psihoterapije oziroma psihičnega zdravljenja: da občutke in situacije podoživiš v varnem okolju, z mojim spremstvom in jih tako predelaš. Ne boj se, ob meni si v varnem okolju, v katerem lahko raziskuješ globine svoje psihe, obujaš spomine, podoživljaš lepe in težke trenutke.

Če bo kdaj tekom procesa psihoterapije res hudo, vedi, da mi lahko ob vseh dnevih in ob vseh urah pošlješ sporočilo na mobilni telefon in se bom vedno po najboljših močeh potrudila kmalu odgovoriti. In, če bo kdaj resnično prehudo, me lahko izjemoma tudi pokličeš pa čeprav bom morda takrat na dopustu.

Hvala ti za privilegij, da bom lahko ob tebi, ko boš raziskoval/a skrite in prikrite dele svoje psihe. Se že veselim najinih srečanj.

Bodi dobro in ne pozabi: tukaj sem zate,

Tina.